Čeprav se starši na trenutke držijo za glavo, svojemu srcu sledim še 100x bolj kot prej

Sem Urška Ahac, originalno Trboveljčanka, sicer pa rada razmišljam, da je zaenkrat moj dom tam, kjer se dobro počutim, največkrat izven naših meja. Na tej točki se mogoče splača dodat, da je glavnina mojih bucket list točk zapolnjena s kraji, ki jih želim obiskat in dogodivščinami povezanimi z njimi.

Bucket list – seznam, za katerega mislim, da bi bilo prav, da bi si ga naredil vsak posameznik vsaj enkrat v svojem življenju. Definitivno je dobro, če ga počasi izpopolnjuješ, dodajaš stvari, vendar pa pri tem velja opozorilo, da to ni običajen To-do list; To je Bucket list in dogodki na njem morajo biti zapisani z Veliko Začetnico.

Moj seznam je šel v zadnjih letih čez cel kup modifikacij in ko pogledam nazaj mi je jasno, da sem si na začetku postavila preveč posplošene in predvsem neosebne cilje. Kljub temu sem se noro zabavala, ko sem se lahko »okronala« kot maratonka, čeprav mi danes ta naslov več ne pomeni veliko. Ampak ravno v tem je catch cele zgodbe: rastemo, se razvijamo, predvsem pa se spreminjamo in najslabše kar lahko naredimo je, da se pri tem omejujemo. Zase vem, da sem človek, ki hoče živet in s tem mislim predvsem izkusiti in občutiti stvari, ki se mi danes v glavi še ne klikajo.

Kot rojeni, vzgojeni in izobraženi športnici, sem seveda na neki točki morala na svoj Bucket list postaviti tudi kraljevsko tekaško preizkušnjo, torej maraton. Ker se imam za vsesplošno fit punco, sem se na tek prijavila cca. 2,5 meseca pred samim dogodkom in s tem konkretno odkljukala komponento potrebe po nesigurnosti, mogoče celo nevarnosti 🙂

Namreč tako kot velja za samo postavljanje ciljev, verjamem, da bi se morale tudi na Bucket listu najti dogodivščine in izkušnje, ki hranijo naše potrebe. Sociologi, psihologi, mešanica njih,… jih imenujejo po nekih utečenih sistematikah, meni pa je najbližji spodnji seznam in preverjeno, več kot ima dogodek kljukic z njega, bolj je zame signifikanten tudi na dolgi rok.

  1. Potreba po varnosti/udobju,
  2. potreba po spremembi/nesigurnost,
  3. potreba po signifikantnosti,
  4. potreba po ljubezni/povezanosti,
  5. potreba po osebnostni rasti in
  6. potreba po družbeni koristi.

Da se na kratko vrnem na moj prvi maraton: Sem ga zmogla? Seveda. Je bilo težko? Prej ne kot ja, saj sem se dobro pripravila. Bi ponovila? Bi, če bi me »poklical«, vendar me zares še ne vleče nazaj. Ali sem občutila občutek zadovoljstva? Sem, a le za kratek čas.

Namreč ta cilj nekako ni bil povsem moj. Bil je rahlo pričakovan s strani okolice, ker sem večkrat za zajtrk odtekla polmaratonsko razdaljo. Ker mi je tek drag šport, sem seveda vedela, da me to na neki točki čaka,… Vendar ker nisem šla po izkušnjo, temveč samo po kljukico, je stvar v meni precej hitro izzvenela, poleg tega pa razen potrebe po nesigurnosti in signifikantnosti tukaj drugega nisem izpolnila.

Danes so mi stvari bolj jasne in čeprav se starši na trenutke držijo za glavo, svojemu srcu sledim še 100x bolj kot prej. Zato grem, kamor me povleče in odreagiram na stvari/ljudi, ki me pokličejo. Tako je tudi moj nov Bucket list zasnovan predvsem v želji, da moj srček doživi stvari, za katere trenutno čuti, da jih potrebuje.

Na mojem trenutnem Bucket listu trenutno prednjačijo predvsem potovanja in dogodivščine po svetu, med drugim tudi:

  • Roadtrip iz Kalifornije v Mehiko in naprej v Costa Rico (van life!).
  • Norveški Lofoten in vrhovi, ki se razprostirajo nad njim (z obveznim sončnim zahodom na enem od njih).
  • Freeride smučanje na Japonskem.
  • Kiteanje na Havajih.
  • Izgubljanje (pohajkovanje) po gorovju Patagonije.
  • Razvajanje v luksuznih hotelih Balija po smešnih cenah.
  • Heli smučanje na Aljaski.
  • Aurora borealis na Islandiji.

Izmed vseh “potovalnih” želja pa prednjači ta, da se en dan preprosto odločim, spakiram kovček in se zapeljem do najbližjega letališča ter se tam odločim kakšna bo moja naslednja dogodivščina. Ta želja je tista, ki bi ji lahko rekla, “the ultimate” 🙂

Mogoče s tem seznamom dobite kakšno idejo, predvsem pa ne pozabite na dejstvo, ki ga je že zdavnaj izrekel Charles Darwin: “A man who dares to waste one hour of time has not discovered the value of life.” Življenje nas ne čaka, zato akcija!

Urška Ahac

KONTAKT:
040-667-660
nika(@)bucketlist.si

PODJETJE:
Davor Repec s.p.
Na Jožefu 46a
2310 Slovenska Bistrica

Copyright 2018 BucketList dnevnik. Vse pravice pridržane.