V februarju sva koooončno obiskala Woop! Na najinem seznamu je bil že kar nekaj časa, saj naju je »matral firbec« kako pravzaprav izgleda trampolinski park, ki ni samo za otroke.

Pa gremo lepo po vrsti, za tiste, ki vas zanima kako vse skupaj izgleda:

– karte za park lahko kupiš na blagajni na licu mesta ter tam hkrati opraviš registracijo, lahko pa se izogneš gneči in nakup opraviš preko spleta,

– rezervacija termina načeloma ni potrebna, je pa priporočljiva, saj se lahko zgodi, da so kapacitete željenega termina popolnoma zasedene (čeprav je prostor res OGROMEN),

– ob prvem obisku kupiš tudi zapestnico in nogavičke za skakanje, ki jih obdržiš in potem, ko si zaželiš ponovne zabave v zraku dokupiš le karto za skakanje (60, 90 in 120 minut), kar se mi zdi res zakon varianta

– koliko časa vzeti? Rekla bi odvisno od posameznika, midva sva 60 minutno skakanje podaljšala še za 30 minut, medtem ko je bilo Tamari, ki je bila z nama, 1 h čisto dovolj.

Organizacija parka je vrhunska- od registracije, nakupa kart, razporeditve, začetnega ogleda filmčka, ki je varnostne narave (in ne moreš v park, če ga nisi pogledal do konca), skupinskega ogrevanja, kavarne, pitnika itd., kapo dol. Atrakcije so res vrhunske, premišljene in poskrbijo, da skakanje na trampolinu ni kar tja v en dan, ampak ga osmislijo z nalogami. Meni je bil najljubši bazen s penicami, kjer sem obujala spomine na osnovnošolske salte, Davor pa je več kot pol časa preživel v vlogi wanna be Luka Dončič in zabijal na koš. Priznam, plezalne stene, ki mi je bila tudi ena izmed izzivov, nisem preplezala niti s pomočjo vseh barv, zato še toliko bolj občudujem Janjo Garnbret.

Punce in fantje, ki so animatorji so res res prijazni, pomagajo te učiti trike, svetujejo, fotkajo, vse. Pravi univerzalci. Pa še nekaj, obstaja velika verjetnost boš v zraku srečal tudi katerega izmed članov Dunking Devils, saj je to njihov domač teren.

Nama je bila celotna izkušnja res fantastična, saj sva se neizmerno zabavala. Nogavičke in zapestnice sva obdržala, tako da naslednjič ko bova želela zabavno kurjenje kalorij, dokupiva samo skakanje. Kljukica narejena, pa tudi fotka je BucketListu že prilepljena.

Spoznanje dneva:  Nisem niti dolgo rabila, da sem ugotovila, da si kot otrok upaš veliko več, saj o brezskrbnih obratih in neumornem skakanju ni bilo ne duha ne sluha. Tudi prehod slacklina je postal utopičen.


 

 

KONTAKT:
040-667-660
nika(@)bucketlist.si

PODJETJE:
Davor Repec s.p.
Na Jožefu 46a
2310 Slovenska Bistrica

Copyright 2018 BucketList dnevnik. Vse pravice pridržane.